Zdaj govori direktor Parka vojaške zgodovine

»Ob 80-letnici bombardiranj obudili zgodovinski spomin na takratno dogajanje.«

»Vojna v zraku dejansko preselila na slovensko ozemlje.«

»Ko je prišel k nam z idejo o razstavi, smo ga sprejeli z odprtimi rokami.«

»Za gibalno ovirane osebe smo omogočili virtualen ogled notranjosti podmornice, notranjosti policijskega čolna in utrdbe na Primožu. Gre za del ponudbe Parka vojaške zgodovine, ki sicer gibalno oviranim ni dostopen ali pa je zelo težko dostopen. Zato bomo tudi do konca leta omogočili še virtualen ogled notranjosti dveh oklepnih vozil.«

»Za potrebe oseb s težavami z vidom smo pripravili miniature naših nosilnih eksponatov v merilu 1:14, ki jih lahko primejo v roke, se z dotikom potem seznanijo s podrobnostmi predstavljenih vozil. Za slabovidne smo tudi dodatno osvetlili razstavo o Enigmi in razstavo Pot v samostojnost, kot glavni razstavi v Parku vojaške zgodovine.«

»Na osmih lokacijah s pametnim telefonom poskenirajo QR-kodo, ki jih popelje do videovodnika v znakovnem jeziku. Posnet imamo tudi že videovodnik v mednarodni kretnji, ki bo obiskovalcem na voljo do konca leta.«

»Sodelujoči z univerze Oshkosh namreč bivajo na turistični kmetiji v Slavini, ki leži v bližini Babe.«

»V Parku vojaške zgodovine smo se odločili, da pripravimo premiero tega film v opomin in svarilo ob vse večjih napetostih v svetu, ko postaja bombardiranje civilnih naselij nekaj vsakdanjega ter vse pogostejšem trpljenju nedolžnih civilistov.«

»Prav, da v Parku tudi na tak način opozorijo na te zgodovinske lekcije, iz katerih bi se morali tudi nekaj naučiti.«

»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras.«

»Če bi nam to uspelo, bi dobili res izjemen objekt na Krasu.«

»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras. Najprej je bila postavljena v Škrbini na Krasu, nato se preseli v Štanjel in nato v Kosovelje, kjer je praktično večino leta 1917, vse do preboja pri Kobaridu, ko se preseli nato v Italijo.«

»Zmagali smo v vojni za obrambo samostojnosti, dosegli mednarodno priznanje, Republika Slovenija je postala članica Združenih narodov, vstopila v Evropsko unijo, Nato, prevzela evro. Vrstili so se uspehi, na področju gospodarstva, športa, kulture. Na vse te uspehe, tako posameznikov kot skupnosti, smo ponosni.«

»Ker so naši starši, konec 80., na začetku 90. let, uspeli držati skupaj, so uspeli tudi vzpostaviti državo – Slovenijo. In država bo funkcionirala toliko časa, kolikor časa bomo kot skupnost uspeli držati skupaj.«

»To poznajo vse države. Slovenija tega nima, ampak upam, da bo uslišala besede svoje ikone – Borisa Pahorja – in uvedla državljansko vzgojo. To je pa velika eksistenčna nuja.«